Kaj je anksiozna motnja?

Anksioznost oz. anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni. To pravzaprav pomeni stanje živčne napetosti, kot so naprimer strah, napetost, trema, tesnoba, živčnost in zaskrbljenost. Strah, trema in ostale napetosti so sicer normalna reakcija oseb v določenih trenutkih, a so pri anksioznih motnjah učinki toliko večji. Pri pojavih anksioznosti se nam poveča bitje srca, aktivnost možganov, prekrvavitev mišic.
Razlika anksioznosti in teh pojavov pri ljudeh, ki ne bolehajo za anksioznostnimi motnjami je ta, da se včasih pojavi pojavijo tudi, ko človek sploh ni v nevarnosti. Reakcija pri ljudeh, ki bolehajo za motnjo je tudi daljša in močnejša kot pri normalnih ljudeh. Anksioznost je najbolj pogosta psihična motnja in se pojavlja pri kar 10% ljudi pri vseh starostih in pri obeh spolih.

Motenj, ki se razlikujejo po trajanju, izraženosti ter vzroku poznamo več vrst. Najpogostejša med njimi je generalizirana anksioznost. Pri tej vrsti je ves čas prisotna tesnoba, zaskrbljenost in napetost. Pri osebah, ki trpijo za to vrsto bolezni je vedno prisoten pretiran strah pred nesrečami ali pa so zaskrbljeni zaradi službe, zdravja in družine. Vzrok teh napetosti pogosto ni znan in se je ne morejo znebiti čeprav se zavedajo nesmislov strahu. Zaradi konstantnega strahu se pojavljajo tudi težave pri spanju ter glavoboli in težko dihanje.

Druga najpogostejša oblika je panična motnja kjer se večkrat pojavi panični napad. Panični napadi se pojavijo nenadoma, brez opozorila in so sproženi z različnimi situacijami. Pri napadih se značilno pojavlja preveč izrazit strah, pojavijo pa se tudi občutki, da je oseba tik pred smrtjo. Poleg potenja, omotice in vrtoglavice se občuti tudi bolečino v prsih, ki se lahko občuti tudi kot srčni napad. Napadi panike običajno trajajo le nekaj minut se le-ti konstantno ponavljajo. Problem je tudi ta, da se pacient tega zaveda in je še dodatno prestrašen zaradi pričakovanja novih napadov. Takšne osebe se posledično izogibajo gibanja v javnosti, kjer bi se lahko sprožili njihovi napadi.

Socialna fobija je strah pred ljudmi in pozornostjo. Trema, ki je normalna za vse ljudi je v tem primeru veliko močnejša in takšnim osebam onemogoča javno nastopanje in jih ovira pri opravljanju svojih nalog. Socialna fobija se lahko razvije tudi do te stopnje, da je bolnika strah prehranjevanja v javnih lokalih, pisanje v javnosti, naprimer izpolnjevanje upn naloga na pošti,… Najmanjše napake se v takšnih primerih bolnikom zdijo kot najhujše katastrofe, ki se jim lahko zgodijo in se zato v družbi počutijo nesposobne.

Poleg treh glavnih motenj pa se pojavljajo še specifične fobije, ki povečajo strah pred določenimi situacijami ali objekti. Primeri specifičnih motenj so naprimer pretiran strah pred kačami, mišmi, nevihtami, višino, … Ljudje se sicer zavedajo, da so njihovi strahovi nesmiselni a se jih ne morejo znebiti.

Še ena motnja pa je obsesivno-kompulzivna motnja, ki se pojavlja v obliki obsesij, ponavljajočih se misli in predstav, ki nastanejo v človekovi glavi a jih ta nima pod kontrolo. Zaradi čudnih misli, ki se konstantno vračajo se pojavi prekomerna tesnoba.