Najprej povejmo, da kontroling niso samo številke in analize. Njegova naloga je iskanje in pojasnjevanje odstopanj med vnaprej določenimi in dejanskimi rezultati, ki jih povzročajo notranji in zunanji dejavniki. To pomeni poročanje o preteklosti, vendar pa pomeni tudi poskus napovedovanja prihodnjega razvoja, da bi ga lahko preprečili ali vsaj zgodaj odkrili. Ukvarja se tudi z načrtovanjem odličnih novih zamisli za boljše delovanje v prihodnosti.

Zagotavlja podatke o poslovnem okolju

Zagotavlja informacije o tem, kaj se je do zdaj zgodilo, in poskuša ugotoviti, zakaj se je to zgodilo, pri čemer uporablja statistične podatke, grafe, analize itd. Zagotoviti mora vse koristne podatke o poslovnem okolju (političnem, gospodarskem itd.) za nadzorne menedžerje. Torej gre za pregled vseh vrst podatkov, tudi nefinančnih – npr. pregled marketinških dogodkov, števila bolnih zaposlenih itd. Kontroling se lahko zelo poglobi v poslovanje in dobi vpogled v vse, kar bi lahko bilo koristno za sprejemanje odločitev v prihodnosti.

Izvaja se na vseh ravneh organizacije

Kontroling je namenjen obvladovanju teh neskladij z zbiranjem in analiziranjem podatkov – tako številčnih kot kakovostnih – o trenutnih ravneh uspešnosti ter o njihovi primerjavi z načrtovanimi ali pričakovanimi. Sčasoma naj bi ti podatki pomagali poslovodstvu pri sprejemanju odločitev, ki bodo izboljšale uspešnost v primerjavi s tisto, ki bi bila, če ne bi bilo pregledom. Dober vodja mora biti torej podjetniško naravnan: mora imeti nove ideje, vendar mora biti sposoben te ideje tudi uspešno posredovati. Kontroling se izvaja na vseh ravneh organizacije, od celotnega podjetja do vsakega posameznega oddelka ali celo vsakega posameznega delovnega mesta v oddelku.

Primerjava načrtovanih ciljev z dejanskimi rezultati

Primerjajo se načrtovani cilji z dejanskimi rezultati, ugotavljajo, ali se ti razlikujejo in zakaj (v večini primerov se razlikujejo), ter odloči se, kaj je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev. Uporablja se tudi za poznejše ugotavljanje, kako dobra je bila poslovna odločitev, gre torej za analizo preteklih odločitev. Vodi k boljšim odločitvam in manjšim napakam, saj zagotavlja informacije o tem, kaj se je zgodilo v preteklosti, zakaj se je zgodilo tako, kot se je, in kako bi bilo mogoče stvari narediti drugače.