Kuhinja, kot bi vanjo treščila bomba

Ko se otrok lotijo jesenske in zimske viroze, sem običajno zelo previdna, da se ne bi nalezla. Nenazadnje – kdo pa bo skrbel za njih, če zbolim še jaz? Če bi obležala, naloga ne bi bila narejena, kuhinja bi na veliko stregla s čipsom in čokolado, ves dan bi bila televizija vključena na program z risankami …kuhinja-Boston-3

Običajno mi uspe, da se virusom izognem, a nazadnje ni bilo tako. Potem, ko so bili mož in oba otroka že povsem v redu in so šli v službo ter šolo, je v posteljo položilo mene. Če zboli mama, seveda nihče ne ostane doma, da bi ji kuhal čaj, in tako sem morala zase poskrbeti kar sama – na srečo pa je kuhinja sosednji prostor naše spalnice, tako da mi po čaj ni bilo treba daleč.

Dopoldne sem tako morala sama poskrbeti, dami bo čim bolj udobno (in tudi sem – tako da sem večino dneva prespala), popoldne pa so mi mož in otroci dejali, naj kar še naprej ležim, oni pa bodo poskrbeli za prav vse – tudi juho mi bodo skuhali.

Slišalo se je odlično, zato se nisem prav nič ukvarjala s tem, kaj počnejo, temveč sem raje še nekoliko zadremala. Ko sem se zbudila, je bila juha zame res pripravljena, ampak kuhinja je bila, kot bi vanjo treščila bomba.

Res, da so zame pripravili juho, zase pa testenine z omako, a zdelo se mi je, da so skuhali vsaj za pet hodov jedi – toliko je bilo posode in umazanije. Še sreča, da sem se že počutila nekoliko bolje in sem jim lahko hitro pomagala, da je bila kuhinja spet takšna, kot mora biti.

Za najprej vem, da se izplača biti previden, tako kot se vedno potrudim. Sicer te poleg bolezni namreč utrudi še kuhinja, ki zahteva temeljito čiščenje in pospravljanje.