Stigmatiziranje sado maza

Sado mazo ni spolna praksa, ki bi jo ljudje ravno odobravali. Bič riddingZaradi bojazni pred stigmatizacijo, celo tisti, ki sicer prakticirajo sado mazo, javno ne odobravajo tega početja. Bolj problematično postane to takrat, kadar kak visoki funkcionar javno ne odobrava sado mazo početja, pa ga kasneje zasačijo ravno pri tem. Rumeni mediji nato okrog takšne zgodbe naredijo škandal, četudi zadeva ni tako zelo resna. Javna oseba nemudoma postane splošno osovražena in stigmatizirana, saj je človek govoril v nasprotju s svojo prakso in kot tak ni vreden zaupanja. Vendar za to ne moremo kriviti ravno sado mazo prakse, pač pa laž, ki je tega človeka zaznamovala. In teh laži med nami ni malo, je pa razumljivo zakaj ljudje skrivajo in celo lažejo glede sado mazo spolnih praks, saj jim stigmatizacija odvzame vso moč in ugled, ki so ga dolga leta pridobivali.

Dejstvo pa je da smo ljudje kot človeška bitja radovedni in za štirimi stenami, v udobju lastnega doma, poizkusimo marsikaj, česar sicer javno nebi nikoli priznali, saj se bojimo pojava stigmatizacije. Ljudje se večinoma ozirajo na to, kaj bodo rekli znanci in prijatelji, če tema nanese na malce bolj žgečkljive pogovore. Nekateri se sramujejo že pogovorov o običajni spolnost, kakšna bi bila šele njihova reakcija, ko bi pogovor nanesel na sado mazo? Najverjetneje bi si želeli, da se jim tla pod nogami udrejo. Pa vendar mlade generacije postajajo vse bolj odprte tudi do drugačnih pristopov in pogovorov o spolnosti in spolni praksi, saj se je v osnovnih šolah že dodobra uveljavila spolna vzgoja, kjer najstnike podučijo o spolnosti in njenih posledicah.